Intervju s flamenko ustvarjalko Mario Keck

INTERVJU S FLAMENKO USTVARJALKO MARÍO KECK

MarÍa Keck, plesalka, glasbena terapevtka, koreografinja, učiteljica plesa, predvsem pa umetnica v najlepšem pomenu besede. Madžarka, ki živi in dela v Madridu, a domuje povsod. V srcih številnih plesalcev po vsem svetu, ki črpajo njeno poetičnost, lahkotnost ter izjemno znanje o plesu in glasbi. Konec decembra se je ustavila v Ljubljani, kjer je z mednarodno zasedbo, katere del sta bila tudi člana plesne skupine CoraViento, Urška Centa in Mitja Obed, najprej navdušila občinstvo v Kavarni Union, nato pa v Plesno kulturnem društvu CoraViento vodila vrhunske delavnice flamenko plesa in teorije.

CoraViento: Kdaj je po tvojem mnenju ples še flamenko? Kje je ločnica med flamenkom in drugimi plesnimi zvrstmi?

MarÍa Keck: O flamenku kot plesu govorimo takrat, ko ga razvijamo in uprizarjamo v okviru razumevanja tradicionalnih norm in pravil. V kombinaciji z drugimi plesnimi zvrsti ali v plesnem gledališču pa ga razumem kot instrument, ki plesalcu omogoča, da z zlitjem različnih gibalnih stilov izraža svoje misli in občutja. Vendar pa menim, da kategoriziranje plesnih zvrsti pravzaprav niti ni zelo pomembno.

CoraViento: Kako vidiš razvoj flamenka v prihodnosti? Kaj je flamenko pridobil ali morda tudi izgubil s komercializacijo in priljubljenostjo?

MarÍa Keck: Menim, da flamenko ni in tudi ne more veliko zgubiti z razvojem trenutnih trendov. Gre za zelo specifično subkulturo, ki je bila svetu dolgo časa skrita in neznana. Četudi s komercializacijo je za vse vrste umetnosti pozitivno in koristno, da jo spoznava čim več ljudi, da zbuja vse več zanimanja in s tem tudi različna mnenja.

CoraViento: Kaj vodi umetnika pri njegovem nastopu? Kakšen je tvoj odnos z gledalcem?

MarÍa Keck: Moj cilj je plesati zase in s seboj v globjem notranjem stanju, kjer se skozi manifestacijo  plesa, osredotočena na glasbo in sebe, poskušam otresti svoje “racionalne biti” in poiskati svoj “notranji jaz”. Gledalca razumem kot del tega rituala, kot opazovalca celotnega procesa. Občinstvo nas ogrinja s svojo pozornostjo, ki krepi odrsko energijo in omogoča, da se ta preobrazba lahko zgodi. Obstajajo pa tudi trenutki, ko s plesom lahko vzbudim lahkotnejše razpoloženje. Takrat se z gledalcem povežem neposredno – s pogledom, obrazno mimiko, humorjem.

CoraViento: Kdo je imel največji vpliv na razvoj tvojega flamenka? H komu se danes vračaš po znanje in inspiracijo?

MarÍa Keck: Vplivov je bilo tako veliko, da bi se težko odločila, katerega bi postavila v ospredje. Občudujem predvsem umetnike, ki imajo talent in so poleg tega dovolj močni, da se borijo za svojo umetnost.

CoraViento: Kaj je po tvojem mnenju največja odlika flamenko umetnika?

MarÍa Keck: Poleg obladovanja tehnike te umetnosti je najpomembnejša vrlina flamenko ustvarjalca razvijanje osebnega izraza.

CoraViento: Zase praviš, da nisi flamenko pevka. Kako bi potem opredelila svoje petje? In glede na to, da poješ tako v španskem kot madžarskem jeziku – občutiš med njima kakšno izrazno razliko?

MarÍa Keck: Nase ne gledam kot na flamenko pevko, ker se nikoli nisem v popolnosti stopila s flamenko petjem, njegovimi tehnikami, tradicionalnim izrazom in okraševanjem. Osnov flamenko petja sem se naučila bolj za zabavo, na povsem svoj način. Poleg tega se mi zdi neizogibno nekaj vedeti o tej izjemno pomembni prvini umetnosti, s katero se ukvarjam. Za razvoj pravega flamenko pevca pa je po mojem mnenju potrebno poglobljeno, resno in osredotočeno učenje.

Izrazne razlike med španskim in madžarskim jezikom ne občutim. Pojem svoje pesmi, ker se skozi njih lahko izražam. Izbira jezika in uporaba glasbenih (flamenko in tudi drugih) ritmov pa temelji predvsem na muzikaličnosti in njihovemu poznavanju.

CoraViento: Kakšne so tvoje izkušnje s sprejetostjo tujih flamenko umetnikov v tradicionalnem španskem okolju? Meniš, da ima flamenko nacionalnost?

MarÍa Keck: Menim, da je flamenko univerzalen. A to ne omili dejstva, da po svetu obstaja močna hierarhija. Na podlagi svojih izkušenj lahko rečem, da je izjemno težko biti tuji flamenko ustvarjalec – in to ne samo v španskem okolju. Na splošno je v umetnosti, ki velja tako zelo za špansko, kot ustvarjalcu tuje narodnosti težko dokazati svojo pristnost.

CoraViento: V Ljubljani si vodila delavnice flamenko plesa? Kakšni so tvoji vtisi o slovenskih flamenko plesalcih v primerjavi s plesalci drugje po svetu?

MarÍa Keck: Ne verjamem v posploševanja. Na plesalce gledam kot na posameznike, zato ne morem govoriti o njih kot o skupini, temveč o edinstvenosti vsakega posebej.

 Avtor: Manca Dolenc, Mitja Obed.

 

 

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *