Argentinski tango – umetnost improvizacije

Pod izrazom argentinski tango jih mnogo pomisli na tri stvari: na strasten ples, vrtnico in rdečo barvo. Te predstave želim nadomestiti z besedami: spoštljiv ples (plesalci vložijo ogromno truda v to, da so plesalke srečne), hrana in pijača (ki sta poleg plesa središče dogajanja na tango večerih) in pa mnogotere barve na oblačilih in plesnih čevljih tango plesalk.

Učenje argentinskega tanga vedno primerjam z učenjem tujega jezika. Treba se je naučiti besed in izgovarjave, nato pa sami povezujemo besede v stavke in izražamo svojo resničnost. Tako tudi pri argentinskem tangu sami sestavljamo povsem svoj ples iz osnovnih korakov (naprej, nazaj, vstran in pivot). Zato pravimo, da je argentinski tango ples improvizacije.

V nasprotju s klasičnim, evropskim tangom imata plesalca argentinskega tanga glavni stik v zgornjem delu telesa, med spodnjima deloma pa je prostor za tango hojo, ki je glavni element tega plesa.

Improvizacija v argentinskem tangu na kratko pomeni to, da ne plesalec ne plesalka pred plesom ne vesta, kaj bosta plesala.

Dana Popović – Sprva je bila plesalka standardnih plesov, nato se je preusmerila v argentinski tango. Izpopolnjevala se je v Buenos Airesu, Parizu in drugod pri najboljših plesalcih argentinskega tanga na svetu. Trenutno poučuje salonski tango v svoji plesni šoli argentinskega tanga Calesita v Ljubljani.

Preostali članek je na voljo v reviji Kje se pleše. Več

 

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *